Novoletno voščilo

Voščilnica

Dnevnik teka #6

Živjo!

Tako pa je siv in zaspan november za nami. Sedaj nas čaka vesel, z lučkami okrašen in z dobrim vzdušjem obarvan december. Prav december pa je lahko tudi mesec, v katerem vsa prizadevanja za zdrav način življenja, potonejo v pozabo in jih nemalokrat prekršimo. Prav zaradi tega, sem se že novembra odločila, da je konec poležavanja in se vpisala v fitnes. Fitnes, ki ga obiskujem, ima poleg samega fitnesa v ceno vključene tudi skupinske vadbe in vadbe v bazenu. Prav ta raznolikost vadb mi je všeč, saj imam izbiro in lahko grem na tisto vadbo, ki mi je všeč ali pa v fitnes ob kateri koli uri imam čas. Tako ni izgovorov, da je vreme slabo ali pa da nimam časa zaradi drugih obveznosti.

Športni center sem v novembru obiskovala samo 2 krat na teden, saj sem bila vmes bolna in zasedena z drugimi obveznostmi. Predvsem zaradi spremenljivega urnika, sem največkrat šla v fitnes, saj sem si tako lahko vadbo stisnila v tisti proti čas, ki sem ga imela. Večino časa sem preživela na tekaški stezi, saj nočem izgubiti težko prigarane kondicije. Moram priznati, da sem do sedaj lahko lažje tekla na tekaški progi kot v naravi, vendar pa se je to spremenilo. Odkar sem letos začela teči zunaj v naravi in s svojo najljubšo glasbo v slušalkah, sem opazila da mi je tek v fitnesu težji in tudi bolj dolgočasen. Navadila sem se, da tečem naprej in opazujem naravo, ljudi ter diham svež zrak, prav tako je tudi drugačna tehnika teka zunaj kot na tekaški stezi. Zdi se kot da čas zunaj mine hitreje in so kilometri krajši, ampak bom vztrajala, saj pozimi ne morem teči zunaj zaradi hladnega zraka in s tem bolečih pljuč.

Pozitivna stran fitnesa pa je ta, da sem začela delati vaje za moč (roke, noge in trebuh). Trenutno sem še zelo šibka in lahko delam z najlažjimi utežmi. Upam. da bom čez celo zimo okrepila mišice, malo povečala mišično maso in izboljšala tekaško tehniko.

Poskusila sem tudi novo vadbo, in sicer Fat burn. To je vadba sestavljena iz 4 vaj (npr. počepi in skoki, izpadni koraki, trebušnjaki, plank s poskokom) in le-te se ponovijo v 3 serijah. Vsako vajo izvajaš 30-40s, potem sledi krajši odmor (30-20 s), vendar se moreš ves čas premikati (poskakovati). Po 4 vajah sledi 1 minutni odmor. V tem času ne smeš stati na miru, ampak se moraš premikati (hoja). Nato sledi naslednja serija. Vadba mi je bila zelo všeč, saj jo izvajaš v skladu s svojo pripravljenostjo ob zelo pozitivni in energični glasbi in vaditeljici. Moram priznati, da sem po 45 minutah vadbe, bila čisto premočena in naslednji dan sem se zbudila s bolečimi mišicami. Mislim, da bom to vadbo obiskovala redno vsak teden.

Trenutno še nimam nobenega načrta, kako hočem nadaljevati svojo tekaško pot. Za naslednje leto sem si sicer zadala načrt, da bom šla na Maraton treh src (10 km) in DM tek (5 km). Ampak če hočem to uresničiti se bom morala  začeti pripravljati po nekem načrtu za dosego 10 K, ki pa ga še nisem našla. Moji cilji za mesec december so, da najdem načrt za tek (10 K) in še vedno obiskujem športni center vsaj 2x na teden. Upam, da vam bom v naslednjem dnevniku predstavila načrt treninga za 10K.

Kako pa ste vi preživeli november?

Sweather weather tag

Živjo!

Za današnji blog sem pripravila "sweater weather tag", ki sprašuje o mojih najljubših jesenskih razvadah. Upam, da boste uživali v branju.

1. Najljubši vonj sveče?

 Rada imam sveče z vonjem po cimetu in ostalih božičnih začimbah. Letos sem si kupila vosek Honey Glow (Yankee candle), ki ima poleg vonja po medu tudi vonj po dobri in lepo dišeči moški kolonjski vodi.

2. Kava, čaj ali vroča čokolada?

Najraje imam čaj, vendar si kdaj pa kdaj privoščim tudi vročo čokolado. Je treba nahraniti otroka v sebi.

3. Kateri je tvoj najljubši spomin iz jesenskih dni?

Še vedno se spomnim na dni v vrtcu, ko so veliki kostanji odvrgli liste in je bilo igrišče popolnoma prekrito z njimi. Spominjam se, kako smo tekali po listih, ki so nam segali do kolen in  uživali lovljenju in igranju zunaj na igrišču.

4. Kateri make up trend imaš raje: temne ustnice ali črtalo za oči? 

Temne ustnice ... ustnice v barvi borovnice (L`Oreal Colour caresse shine v odtenku Milady).

5. Najljubši jesenski parfum?

Nimam posebnega jesenskega parfuma, trenutno je moj najljubši Gucci Preimer.

6. Kakšno je vreme jeseni v kraju kjer živiš?

Jesen je čudovita, listje se obarva v rdeče, oranžne in rjave odtenke, čeprav velikokrat dežuje in so jutra meglena, pa so lahko popoldnevi lepo sončni in primerni za martinčkanje na soncu.

8. Največkrat nošen pulover? 

Ko sem doma si najraje oblečem za številko prevelik pulover s kapuco in mehko podlogo.

9. Najljubši lak za nohte to jesen?

Essie - Splash of grenadine

10. Nogomet ali skakanje v kupe listja?

Skakanje v kupe listja.

11. Skinny kavbojke ali pajkice? 

Pajkice, ker so udobne. 

12. Škornji ali Uggs? 

Definitivno škornji.

13. Najljubša TV serija jeseni? 

Revenge.

14. Kaj te spravi v jesensko vzdušje? 

V jesensko vzdušje me spravijo sončni ampak hladni jesenski dnevi, ko se listi pobarvajo in začnejo počasi padati na tla.  

Uživaj! 

Koruzna juha

Živjo!

Moram priznati, da odkar sem poskusila mehiško hrano, sem obsedena z njo. Lahko bi jo jedla vsak teden. Tako sem poskusila prekopirati koruzno juho iz mehiške restavracije tudi doma in ker menim, da je kar dober približek juhe ene izmed mehiških restavracij v Ljubljani, bom recept delila z vami.

Sestavine:
- večja konzerva koruze (325g)
- 1/2 piščančjih prsi
- 750 ml vode
- 200 ml sladke smetane
- naribani sir
- olje
- sol
- poper

V originalni juhi je piščančje meso, ampak jaz ga velikokrat zamenjam za jušno kocko. Ko pripravljam juho s piščančjim mesom, ga popražim na na olju, da postane svetlo rjavo. Nato pa dodam koruzo (najraje uporabim Valfruttino, ker je res sladka) in  vse skupaj zalijem z vodo. Juho rada kuham vsaj 30 min, saj se mi zdi da se okusi lepo premešajo. Po tem s paličnim mešalnikom sesekljam koruzo in dodam sladko smetano (najraje uporabim smetano za stepanje Pomurskih mlekarn) in vse skupaj kuham še 10 min. Na koncu juho začinim še s soljo in poprom. Včasih v juho dodam še nariban sir, ki se lepo raztopi im naredi juho še boljšo.

Dober tek!

Dnevnik teka #5

Živjo!

Tako pa je oktober za nami in čas je za nov dnevnik teka. Oktober nas je razvajal s sončnimi žarki in možnosti za aktivnosti v naravi je bilo veliko. Priznati moram, da vremena nisem izkoristila najbolje, saj sem šla teč le 2 krat. Tako sem v oktobru pretekla le 12 km in posvetila teku le malo več kot 1 uro. Tek sem pogrešala. Zaradi vseh obveznosti so dnevi kar bežali mimo mene in sploh se nisem zavedala, da bo tudi tega lepega vremena enkrat konec. Ker so bili moji dnevi polni obveznosti in se bom vračala domov komaj zvečer, sem poskusila večino opravkov opraviti peš. Poleg obveznosti in stresa, pa je k ne-tekaju pripomogla tudi lenoba in to, da sem raje pogleda eno serijo več kot da bi obula tekaške copate.

Po teh 2 mesecih neaktivnega preživljanja (že september je bil bolj lenoben) in ponovne selitve v Ljubljano zaradi študija, sem opazila, da se pozna to tudi na mojem prehranjevanju. Nisem se več držala svojega urnika prehranjevanja in sem začela jesti tudi po 7 uri zvečer, prav tako sem jedla več ogljikovih hidratov in manj sadja ter zelenjave. Začela sem piti tudi več kave in želodec mi ni bil hvaležen. Čeprav se na tehtnici moje slabe prehranjevalne navade še ne poznajo, pa sem opazila spremembe v  počutju in pomanjkanje energije. Po enem tednu zajtrkov s kruhom in kosil s testeninami, sem se počutila slabo in porušila se mi je prebava. Odločila sem se, da bom nadaljevala s smoothiji za zajtrk, čeprav bom prej lačna in telo mi je hvaležno. Raje kot da jem sendvič za zajtrk in sem sita dlje časa, spijem smoothie in zeleni čaj ter nato čez nekaj ur za malico pojem oreščke, brusnice ali proteinsko ploščico.

Ker je bil oktober bolj klavrn v mojih poskusih bolj zdravega in aktivnega življenja, sem si postavila cilje za november. V novembru se želim vpisati v fitnes, da ne bo izgovorov zaradi slabega vremena, in poiskati nove zdrave recepte za kosila in večerje.

Upam, da je vaš oktober bil bolj aktiven in ste bolje skrbeli za svoje telo kot jaz. Uživajte v čudovitih jesenskih dneh.     

Dnevnik teka #4

Živjo!

No pa je zopet en mesec naokoli. September je bila črna luknja za mojo športno aktivnost. Predvsem slabo vreme, dež, dež in še enkrat dež, mi je preprečilo da bi tekla. Tako da je izkupiček teka prav klavrn. Teč sem šla samo trikrat in še to po cesti, da so moji sklepi še bolj trpeli kot običajno. Po teku sem zato naredila več vaj za raztezanje, da me naslednji dan niso bolele mišice. 

V domačem športnem klubu so imeli teden zastonj vadb, ker so se preselili v nove prostore in še začetek sezone je bil. Odpravila sem se na vodeno vadbo Metabolic effect in bilo je super. Na to vadbo sem hodila že pozimi in takrat mi je bilo zelo naporno. Tako zelo naporno, da mi je enkrat po vadbi bilo slabo in se mi je vrtelo.  Zanimalo me je, ali se bo 4 mesece teka poznalo in bom vaje lažje izvajala. In odgovor je bil JA, kardio vadba mi ni bila tako naporna kot pozimi, pri delu vadbe z utežmi pa ni bilo razlike. No je že res, da sem vaje delala z 2 kilogramskimi utežmi, ki so bile  zame pretežke in še naslednjih nekaj dni sem čutila mišice za katere sploh nisem vedela, da jih imam. :)

Verjetno sem nadoknadila pomanjkanje športne aktivnosti v Londonu. Vso to tekanje od znamenitosti do znamenitosti in od ene podzemne železnice do druge, je bil prav naporen trening. Ampak ta trening mi ni bil odveč, saj me je vsaka končna točka pripeljala še do večjega navdušenja in očaranosti kot prejšnja. Več o mojem potovanju si lahko preberete v prejšnjem blogu LONDON #4.

Četudi je bil moj mesec manj aktiven in nisem zadovoljna s svojimi tekaškimi rezultati, pa vseeno ne smem pozabiti, da moram biti ponosna na to kar še letos dosegla na športnem področju (prej mi ni nikoli uspelo) in v naslednjem mesecu izkoristiti vsak sončen in dovolj topel dan za tek in uživanje v naravi. 

LONDON #4

Hi!

Danes bo moj blog dolg, zato predlagam da si pripravite skodelico čaja in začnete uživati v branju. Blog sem želela skrajšati, ampak sem si premislila, saj bo ta blog tudi moj dnevnik in želim si zapomniti čim več zanimivosti. No pa začnimo ...

Moje težko pričakovano potovanje v London je za mano. Bilo je super, mega, fantastično in še dosti boljše kot sem si predstavljala. V London in Oxford sem se zaljubila na prvi pogled, vse te stare zgradbe z zgodovino, zeleni parki in zanimiva mešanica narodnosti so me očarale ter prepričale, da se bom v bližnji prihodnosti vrnila.

V četrtek zgodaj zjutraj smo se s prijateljicami odpravile proti Letališču Jožeta Pučnika in na poti nas je kar malo stiskalo v želodcu, saj smo naleteli na dolg zastoj zaradi nesreče. Vendar je na koncu šlo vse kot po maslu in smo imeli še čas za kavico. Po prihodu na letališče Stansted smo morale, kar poleteti čez letališče, da nismo zamudile našega prevoza do mesta. Odložili so nas na postaji Old street, kjer je tudi večja postaja za podzemno železnico. Na našo srečo so prodajali Oyster card kar na tej postaji, kar je bilo zelo priročno, saj smo se lahko takoj podale dogodivščinam naproti. Najprej smo šle dvignit London pass in karte za Madame tussauds in London eye, nato pa smo se odpravile proti hotelu. Moram priznati, da me je hotel presenetil, saj je bila soba velika, svetla in zelo čista. Že prvi dan smo šle v nakupovalni center Westfield, ki je bil le 10 minut hoje od hotela, in na kavo (Pumpkin spice latte) v Starbucks. Presenetila me je organiziranost mesta, saj vse teče kot po maslu in ljudje res upoštevajo napisana in ne-napisana pravila. Lahko bi si jih vzeli z vzgled. 

Naslednji trije dnevi so bili naporni zaradi ogledov, saj smo hotele uresničiti vse želje in si ogledati vse znamenitosti kot smo načrtovale doma (načrt lahko prebereš v blogu LONDON #3). Zaradi hitre hoje in počasnega prestopanja v muzejih so trpela naša stopala in hrbtenice. 

Kar hitro smo ugotovile sistem podzemne železnice, z avtobusi pa je bilo malo drugače, saj na isti postaji ne stojijo vsi avtobusi, ki peljejo v tisto smer. Zato smo morale velikokrat prečkati cesto in iskati pravo postajo, ampak je bilo zabavno in videle smo več Londona kot bi ga drugače. 

Drugi dan smo si ogledale velikane Londona, ki jih vidiš na večini razglednic. Torej Big Ben in Westminstrsko palačo, Westminster bridge, Westminster Abbey, Buckinghamsko palačo in menjavo straže ter St, James Park, kjer smo srečale veliko rac, gosi in labodov; veverice pa so kar pozirale pred fotoaparati radovednih turistov.         

Po dopoldanskih ogledih smo se usedle na ladjico in se odpeljale do Greenwicha. Na ladjici smo si iz Temze ogledale veliko znamenitosti. Vožnja je bila vodena in "vodič" je na ladji pripovedoval zabavne zgodbice o zgradbah, kako so nastale in kaj naj bi predstavljale. Na Greenwichu smo si ogledale ladjo Cutty sark, nulti poldnevnik, park, mesto in tržnico. Na pozno kosilo smo šle v stari pub Mash and pie in jedle za Greenwich značilne mesne pite s pire krompirjem.

Tretji dan smo si najprej ogledale Tower of London in Tower bridge. Pred Tower of London je bilo "posejanih" preko 880.000 rdečih makov, v spomin padle v prvi svetovni vojni. Najbolj me je presenetilo, kako velik je Tower od London, saj sem si predstavljala, da je to le en stolp ne pa celo mesto za obzidjem. Za obzidjem je več zgradb, v katerih so različni muzeji, in sicer muzej oklepov, kraljičinih draguljev, živali, ki so jih imeli kralji in stolp mučenja. Po ogledu smo nadaljevale našo pot proti St. Paul Cathedral, ki je bila odprta in zastonj, ker je bila nedelja. Katedrala je čudovita in zelo mirna. Je bilo prav lepo vsaj za nekaj minut oditi iz hitrega in glasnega zunanjega sveta v mirno in tiho katedralo. Vse njihove cerkve so mi všeč, ker so preproste (ni veliko zlatega okrasja) in izklesane iz belega kamna. Nato smo nadaljevale našo proti Covent Garden-u, ki smo si ga ogledale zelo na hitro, saj smo bile že utrujene in lačne. V pubu Globe smo jedle Sunday roast. To je značilna jed, ki jo jedo Angleži za nedeljsko kosilo. Po kosilu smo si ogledale razstavo v Narodni galeriji (National gallery). Galerija me je zelo navdušila, ne samo z slikami, ampak tudi s samo arhitekturo, saj so se spreminjale barve zidov in stropov v skladu z obdobjem nastanka slik. V tej galeriji bi lahko preživela cel dan, saj je res čudovita, zanimiva in ti daje navdih. Dan smo zaključile z nakupovanjem na Oxford street. Pot nas je zanesla tudi v trgovino Victoria`s secret, ki me je očarala, saj je res nekaj posebnega, kot nekakšen moderen muzej lepega in dragega perila. :) Na poti na večerjo smo čisto po naključju videle tudi Liberty.

Sledil je četrti dan in zadnji dan ogledov z London passom. Jutro smo začele z vodenim ogledom Shakespearovega gledališča Globe, ki j je vodička na nevsiljiv način podala zgodovino nastanka tega že tretjega Globa in mi vzbudila željo po ogledu predstave. Po tej zanimivi in kulturno obarvani uri smo pot nadaljevale v Tate modern (moderna galerija), ki je bila nekaj posebnega in eksponati v njej so bili včasih čisto nerazumljivi mojemu umu. Po ogledu 4 razstav in popiti kavi, smo nadaljevale pot proti Kensingtonski palači, kjer je živela princesa Diana. Ogledale smo si razstavo oblek, ki so jih nosile princese in kraljica Elizabeta ter prostore kraljice Victorie. Palača stoji v lepem predelu mesta South Kensington in gleda na Hyde park. Po kosilu smo si ogledale še Natural history museum in dinozavre ter Harrods. Sončni zahod smo si ogledale na udobnih ležalnikih v Hyde parku, saj so nas noge bolele od celodnevnega potepanja po mestu.  

Peti dan smo se z Oxford tube  odpeljale v univerzitetno mesto Oxford. Oxford je dosti manjši in bolj angleški kot London. Mesto je bolj počasno, čeprav že vedno živo in polno ljudi. Po mestu smo se odpravile peš in si ogledale nekaj znamenitosti mesta. Obiskale smo tudi dve fakulteti, ki sta nas popolnoma očarali in zbudili željo, da bi študirale med temi starimi zidovi polnimi znanja in preteklosti. V mestni hiši smo srečale kustosa, ki je že obiskal Slovenijo in je bil popolnoma navdušen nad Bledom in Ljubljano. Tako vidiš kako majhen je svet. Na pokriti tržnici smo končno poskusile Fish and chips, ki je bilo zelo okusen in nič kaj masten. Po kosilu se je naš ogled Oxforda končal in odpravile smo se proti Londonu.

Šesti dan je bil najmanj naporen, a najbolj boleč za denarnico. Zjutraj smo si ogledale muzej voščenih lutk Madame Tausands. Slikale smo se s slavnimi in bogatimi ter videle kako smešno nizki ali visoki so nekateri zvezdniki. Po več 100 slikah smo se odpravile na vožnjo z London eye in si mesto ogledale še z višine. Imele smo srečo, da je ravno posijalo sonce in je bil razgled še lepši. Pred norim nakupovanjem smo šle na kavo v Pret-e-Manger, ki je prijetna kavarna z biološko prehrano (sendviči, solate).Nato pa še zadnjič na Oxford street in v napad na Primark.  Po nakupih in večerji smo se malo žalostne ampak polne doživetij vrnile v hotel in začele pakirati kovčke, ki so bili nazaj grede veliko težji. 

Zadnji dan smo na hitro pojedle zajtrk in odšle proti postaji, kjer nas je pobral avtobus in odpeljale smo se proti letališču. Ko smo vrnile Oyster card (po domače ostrigo) sem se začela zavedati, da je našega potovanja konec in kar stisnilo me je v želodcu. Čeprav se je vedno lepo vrniti domov na sončno stran Alp, pa je vseeno težko zapustiti mesto polno zgodovine, zanimivih zgradb in življenja.

Moram priznati, da me je presenetilo veliko stvari. Prvi šok so bile cene, saj so precej višje kot pri nas in na začetku je kar težko razumeti, da je ceneje če greš na večerjo v restavracijo kot če si kupiš sestavine v trgovini. Prijetno presenečenje je bilo kako so vsi prijazni in vzgojeni. Če ti na avtobusu povejo, da si pripni varnostni pas, to storijo vsi brez premisleka. 

Navdušena sem bila tudi nad dobro organiziranim mestnim prevozom, saj ni možnosti, da se izgubiš, če si pozoren in prebereš table. Tako na podzemni železnici kot na avtobusu te opozorijo na naslednjo postajo in v katero smer se pelješ. Če so bile zamude, so nas takoj obvestili, kar je precej drugače kot pri nas.  

Veliko krat smo imele srečo in smo doživele tudi stvari, ki jih nismo načrtovale, in sicer slišale smo bitje Big Bena, videle dvig London bridga, naletele smo na hišo Sherlocka Holmes-a.

Torej, da povzamem, London me je presenetil in prepričal, da se bom še vrnila in ga še bolj raziskala. Če bi imela priložnost bi z veseljem obiskovala fakulteto v Angliji oz. se zaposlila, saj je London le 2 uri z letalom vstran od domačega in znanega. Vsi, ki si želite obiskati London vam toplo priporočam, da to storite in uresničite svojo željo, saj vam ne bo žal.  

Goodbye London and see you soon.

Ostali blogi o Londonu:
- LONDON #1
- LONDON #2 
- LONDON #3

Napitek z banano in hruško

Živjo!

Čas je za recept za nov napitek (smoothie), ki je primeren ta jesenski čas. Začela se je namreč sezona hrušk. 

Celo poletje sem zajtrkovala napitek z gozdnimi sadeži in že sem se naveličala okusa, zato sem poskusila nekaj novega. To nekaj novega je uspelo in odločila sem se, da bom recept delila tudi z vami. Dodala sem tudi chia semena (niso nujna), ki so dober vir nenasičenih maščobnih kislin (omega-3 maščobne kisline), vlaknin in vitaminov A, D, E, K in B.  

Za napitek potrebuješ:

- 1 banano

- 1 hruško

- 1 žlico chia semen

- 1 dcl tekočine (mleko, voda)

Priprava:

Najprej namoči chia semena v vodi (2 žlici) za nekaj minut. Nato  mešalec daj narezano banano, hruško, nabrekla chia semena in tekočino ter vse skupaj zmešaj. 

Dober tek!

Literatura #3

Živjo!

Pred dvema tednoma sem bila v Ljubljani zaradi študijskih obveznosti. Ko sem se bližala avtobusni in železniški postaji na poti domov, sem v izložbi knjigarne zagledala knjigo Gillian Flynn, Ni je več. Roman Ni je več je bil na seznamu knjig, ki jih želim prebrati odkar sem izvedela zanjo, zato se nisem mogla upreti nakupu. Določene knjige me kar pritegnejo in gredo z mano domov iz knjigarn, čeprav bi si jo lahko sposodila v knjižnici. Knjige so moja šibka točka in ni mi škoda zapraviti denarja zanje, saj ni krajšajo prosti čas in tako vem, da nisem omejena s časom, v katerem jo moram prebrati. Res pa je tudi, da ponavadi kupim knjige, za katere vem, da bodo šle skozi roke več bralcev. 

Knjiga Ni je več je psihološki triler, ki je na vrhu več lestvic najbolje prodajanih knjig po svetu. 

 Na zadnji platnici je zapisano:

"Ljudje živijo v veri, da poznajo druge ljudi.

Starši v veri, da poznajo svoje otroke.

Žene živijo v veri, da poznajo svoje može.

Pa jih res?" 

In prav ti stavki ti dajo namig, da bo knjiga polna skrivnosti, ki jih boš skupaj z glavnim likom odkrival in podoživljal. Komaj že čakam, da se bom zatopila med strani tega 600 strani dolgega romana.

Katere knjige pa so na tvojem seznamu še neprebranih knjig?

LONDON #3

Živjo!

Sedaj ko berete tale blog (moral bi biti objavljen že v ponedeljek, pa še ni bil napisan ... upsi) sem že na poti v London. Ne morem verjeti, da je minilo pol leta od takrat, ko smo so se prijateljicami prvič začele pogovarjati o našem potovanju. Čeprav je 3 tedne pred odhodom ena izmed prijateljic odpovedala potovanje in sva morali poiskati zamenjavo, se je vse dobro izteklo in denar za karto in hotel ni šel v nič.

Letalsko karto in hotel imamo potrjena in plačana že od začetka aprila. Rezervirale smo si avtobus iz letališča do centra mesta in tri dnevni London pass. Največji izziv pa je bilo načrtovanje ogledov znamenitosti v Londonu in okolici, saj je veliko znamenitosti, ki so nam zanimive in jih želimo videti, dnevi pa imajo premalo ur. Po tem ko smo sprejele nekaj kompromisov in se skupaj odločile kako bodo potekali naši dnevi, je nastal načrt, ki vam ga bom napisala, da bo vaše načrtovanje (če se boste kdaj odpravili v London) lažje.   

1. dan

Dopoldne imamo let iz Brnika z EasyJet-om in pristanemo na letališču Stanstedu. Do centra Londona se bomo peljale z avtobusom, ker je cenejši kot vlak.   

2. dan

Za prvi dan ogledov smo se odločile, da si bomo ogledale najbolj tipične znamenitosti Londona in spoznale mesto z vožnjo po Temzi. Načrt je naslednji (poleg so napisani časi, kako dolgo bi naj potekali ogledi):

• Big Ben (10 min)
• Houses of parliament (10 min)
• Westminister Bridge (10 min)
•  Nr. 10 Downing street (10 min)
•  Westminister abbey (1,5 h)
• Buckinghamska palača – ob 11.00 menjava straže
• Queen's gallery
• Thames river cruise do Greenwicha (3h) 
• Royal observatory in Greenwich park (1h)

3. dan

• Trafalgar square (15 min)
• National gallery (1 h 40 min)
• Royal opera house (10 min)
• Covent garden market (40 min)
• British museum (2-3h)
• Central criminal court (10 min)
• St. Pauls Cathedral (1 h )
• Tower of London (3 h)
• Tower Bridge (15 – 45 min)
• Picadilly circus, Oxford circus (1h)

4. dan

• Shakespeare's globe theatre (1h)
• Tate Modern (50 min)
• Hyde Park
• Marble Arch
• Kensington Palace (1,5h)
• Harrods
• National history museum (2-3h)

5. dan

• Ogled Oxford City

6.dan

• Madame Tausands
• Regent`s park
• London Eye
• Nakupi

7. dan

Že zjutraj se bomo morale oditi iz hotela, saj je pot do letališča kar dolga. Najprej je treba priti na zbirno mesto za EasyJet-ov avtobus in nato še pot do letališča.

To je kratek načrt za naše potovanje. Upam, da vam bo pomagala pri načrtovanju vašega potovanja (če boste kdaj, šli v London). Mislim, da bom napisala še kakšen blog o Londonu, ko se vrnem domov.

Tukaj bom nalepila še povezave do mojih prejšnjih blogov:
- London #1
- London #2

Bye bye. :)

Moj rokovnik

Živjo!

Prišla jesen in s tem več obveznosti. Ker pametni pišejo, sem že pred leti začela uporabljati rokovnik (planer). Danes vam bom predstavila, kako uporabljam rokovnik in upam, da vam bom dala kakšno idejo, kako še bolj učinkovito načrtovati obveznosti in dogodke. 

Letos uporabljam barvit rokovnik Paula Coelha Z roko v roki z motivacijskimi citati iz njegovih knjig. 

Rokovnik ima veliko prostora za pisanje, saj so na 2 straneh samo 4 dnevi tedna. Čeprav imaš tako veliko prostora za pisanje, pa s tem ne vidiš celega tedna na enkrat, kar mi ni najbolj všeč. Med posameznimi mesci sta 2 strani z čudovitimi vzorci in tematika meseca (za september je to ODNOS), ki se izraža skozi citate.

Kot sem zapisala že v blogu Barve, nalepke in še mnogo več imam rada barve in tako sem se odločila, da jih bom uporabila tudi v rokovniku. V ta namen se v Mulleju našla nalepke, ki jih vidite na spodnji sliki. Krogci imajo čisto organizacijski pomen, smeški in metulji pa dekorativnega (uporabim jih, če je dogodek bil poseben in si ga želim zapomniti).   

Na spodnji sliki sta dve strani iz mojega rokovnika, na katerih lahko vidite moj način organiziranja dogodkov.  Vsaka nalepka ima svoj pomen, in sicer:

- Rumena - dan, ko objavim na blogu

- Oranžna - družabni dogodki

- Rdeča - rojstni dan  

- Roza - športna aktivnost

- Modra - študijske obveznosti
- Zelena - zdravnik

Urnike, ki so enaki vsak teden imam zapisne na samolepilnih lističih, da jih lahko prestavljam iz tedna v teden in mi jih ni treba pisati vsak teden na novo. Tudi te poskusim uskladiti z barvo krogca.

Če se mi bo zgodilo, kaj zanimivega in odštevam dneve, to zapišem številke koliko dni je še do dogodka v desni spodnji kot in potem jih veselo prečrtam. Tukaj sem odštevala, koliko dni je še do mojega odhoda v London.

Tako to so moje ideje kako urediti rokovnik in narediti njegovo uporabo bolj zanimivo. Zanima me, kako vi vztrajate pri uporabi rokovnika in kako ga uporabljate.   

Nalepke, barve in še mnogo več

Živjo!

Danes bom objavila bonus blog, ki je malo drugačen od drugih, saj bomo govorili o nalepkah, zvezkih in mavrično pobarvanih zapiskih.   

Vsako leto me že konec avgusta zagrabi mrzlica po novih šolskih potrebščinah. Že res, da zadnjih 5 let začnem s študijskimi obveznostmi komaj oktobra, ampak vseeno si ne morem pomagati, da nebi šla v trgovine in si kupila nekaj novih potrebščin. Ker mi ni nikoli težko najti razloga za nakupe, sem se tudi letos odpravila na lov. Obiskala sem več trgovin, in sicer Tedi, Muller, Leonardo in Mladinsko knjigo.

Počitnice so ponavadi ležerne in nimam veliko obveznosti, zato ponavadi zanemarim rokovnik (planer). Z jesenjo pa pride več obveznosti. Da rokovnik res uporabljam, ga poskusim narediti bolj pisanega in zanimivega z nalepkami in barvnimi pisali. Tako sem kupila nekaj pripomočkov za bolj barvito načrtovanje. Rada imam majhne okrogle nalepke, ki mi povejo točno za kateri opravek gre. Tako je roza nalepka namenjena športnim aktivnostim, modra študijskim obveznostim (letos magistrski nalogi), rumena pa objavam na blogu. Druge barve za enkrat še niso dobile svojega pomena, ampak bolj ko bo urnik zapolnjen več barv bom uporabila. Poleg takšnih nalepk, ki imajo pomen, sem si za naslednje leto kupila tudi nalepke s smeški in metulji, ki bodo nalepljeni ob dosežkih in dnevih, ko se je zgodilo kaj posebnega. 

Kupila sem tudi lističe za označevanje strani, in sicer v obliki puščic, ki ti povejo kje natančno si ostal in takšne bolj prikupne, ki jih pravzaprav nisem potrebovala, ampak jih nisem mogla pustiti v trgovini.  

Že od nekdaj se lažje učim, če so moji zapiski barviti. V ta namen sem kupila nove markerje. Po tem, ko imam "pobarvane" zapiske ali članke se lažje učim, saj imajo posamezni pojmi (encimi, učinkovine...) ter naslovi in podnaslovi svojo barvo, ki si jo zapomnim in se tako na izpitu lažje spomnim naučeno snov. 

Našla sem tudi dva znižana rokovnika, ki nimata v naprej napisanih datumov. Vijolični rokovnik, se mi zdi primeren zapisovanje različnih seznamov ali zapiskov na sestankih in predavanjih. Manjši rokovnik z vzorčastimi strani pa bo moj dnevnik za naslednje leto. 

Upam, da vam je ta blog dal ideje kako narediti novo šolsko (študijsko) leto bolj mavrično in zanimivo. 

Dnevnik teka #3

Živjo!

Zopet je mesec naokoli in je čas za moj dnevnik teka. Avgust je zelo kisel in bilo je le malo dni, ko sem lahko šla teč. Vse tiste dni ko ni lilo kot iz škafa in je bilo vsaj malo suho sem se odpravila teč. Še dobro, da je po treh mesecih rednega teka moja kondicija zrasla in zdržim daljše teke. V avgustu so bili skoraj vsi moji teki dolgi okrog 5 km. Tako sem vsaj imela občutek, da sem tiste redke sončne žarke zares izkoristila. 

Tečem tako sama kot v družbi. Tek v družbi mi je pomagal, da sem pospešila tek in s tem izboljšala tudi držo in tehniko teka. Res je, da ne morem preteči vseh 5 km skupaj in vmes diham kot stara lokomotiva, ampak tako hitreje napredujem. Vem, da ne smem pretiravati, saj s tem tvegam poškodbe. Ko tečem sama se mi velikokrat zdi, da tečem v neki coni udobja in s tem ne napredujem tako hitro kot bi drugače. 

V mesecu avgustu sem si zadala cilj, da bom skupno pretekla 30 km. To, da sem imela cilj, me je še bolj motiviralo, da sem vztrajala pri daljših tekih. Teh težko pričakovanih 30 km sem pretekla do 25. avgusta. Občutek, po tem ko sem uresničila svoj cilj, je bil čudovit in bila sem ponosna nase. 

Poleg vaj za raztezanje mišic, sem začela delati tudi vaje za določene skupine mišic. Po pretečenih 5 km, najprej naredim vaje za raztezanje, potem pa še kakšen kratek video za trebušne mišice ali vaje za moč. Na začetku nisem imela moči, da bi poleg teka delala še druge vaje, sedaj pa imam še toliko energije, da lahko naredim dodatne vaje in tako krepim mišice.

Opazila sem spremembe na telesu, saj so moje noge postale bolj mišičaste in ni več tistih mlahavih stegen. To je le še dodatna motivacija, saj tako vidiš, da vsi ti preznojeni kilometri vplivajo na telo in da ne dela le srčna mišica ampak tudi ostale.

Sedaj pa še nekaj številčnih podatkov za avgust:

- število aktivnosti: 10

- skupna razdalja: 44,3 km

- skupni čas: 7h 27min
- porabljene kalorije: 2,543 kcal

Čeprav je to dnevnik teka bom vključila prehrano, saj sem imela velike težave pri samodisciplini. Avgust je bil zelo stresen mesec, saj sem čakala na rezultate še zadnjega izpita na fakulteti in profesor si je vzel veliko več časa za popravljanje kot sem pričakovala. Bila sem razpeta med tem ali se bom začela zopet učiti ali bom lahko brezskrbno uživala cel september. Na srečo je bil rezultat pozitiven in vsa jeza in živci so bili odveč. Zaradi stresa pa sem imela težave z nadzorom nad prehrano. Pojedla sem več čokolade, piškotov in čipsa kot bi bilo primerno za nekoga, ki želi živeti bolj zdravo. Ves čas sem imela željo po pici in mastni hrani. Sicer se nisem zredila, ker sem redno hodila teč, ampak vseeno nisem zadovoljna s tem, da sem popustila. Še vedno vsako jutro spijem smoothie (vitaminska bomba), zeleni čaj (antioksidanti) in čez dan poskušam spiti vsaj 8 kozarcev vode. Upam, da bom v septembru bolj disciplinirana in se bom vrnila na stara pota brez sladkarij in mastnih prigrizkov.

Uživaj!

Literatura #2

 Živjo!

V preteklosti sem veliko brala, še posebej ko sem obiskovala osnovno šolo. Starejša kot sem bila in več kot je bilo obveznosti, manj knjig sem prebrala. Letos sem si kot novoletno zaobljubo zadala, da bom vsak mesec prebrala eno knjigo. Da sem končno začela nazaj brati, je posledica tega, da sem imela manj obveznosti na fakulteti in s tem veliko več prostega časa. Nekaj izmed knjig je bilo neverjetnih in sem vesela, da so prišle v moje življenje. Na kratko predstavila knjige, ki sem jih prebrala do sedaj in upam, da bodo pristale tudi na vašem seznamu knjig, ki jih hočete še prebrati. 

1. John Green: ZVEZDE SO KRIVE
Zvezde so krive je roman, ki opisuje življenje in trpljenje najstnice Hazel. Hazel že od 13 leta boleha za neozdravljivo obliko raka in si želi, da njeno življenje ni v celoti podrejeno bolezni. Hazel hoče vse, kar si želijo dekleta njenih let. V skupini za samopomoč spozna fanta s podobno diagnozo. Gus v njen svet prinese smeh, pustolovščine in novo upanje. Roman je nekaj posebnega zato, ker opisuje drugačen pogled na raka in življenje onkoloških bolnikov. Med prebiranjem knjige občutiš žalost, veselje, strah in pogum. To je roman, ki ti da nov pogled na bolezen in vsebina ostane še dolgo časa v tvojih mislih.  

2. Carlos Ruiz Zafon: SENCA VETRA

O tem romanu sem napisala svojo prvo oceno knjige na mojem blogu, zato je ne bom na dolgo opisovala in vam bom prilepila povezavo do bloga LITERATURA #1.

3. Vesna Milek: CAVAZZA
Zimske večere mi je krajšala biografija Borisa Cavazze. Knjiga je zelo zanimiva, saj govori o razburljivem življenju Cavazze, od njegovih otroških let v Milanu do pomorskih in igralskih let. Piše tudi o njegovi (ne)sreči v ljubezni in življenju.

4. Carlos Ruiz Zafon: IGRA ANGELA 

Igra angela je druga knjiga v trilogiji Pokopališče pozabljenih knjig, vendar pa je napisana tako da jo lahko prebereš tudi če nisi prebral prvega romana. Je predzgodba knjige Senca vetra. Dogaja malo po drugi svetovni vojni. Glavna oseba v romanu je Martin David in v romanu je opisana njegova bitka za preživetje. Martin je kot otrok izgubil očeta in skozi roman spoznamo njegovo bitko za življenje. Martin je pisal serijo romanov Mesto prekletih pod psevdonimom, ki so kmalu postali senzacija. Martin se preseli v staro vilo in takrat se mu začnejo dogajati čudne stvari, zato začne raziskovati življenje prejšnjega lastnika. Nekega dne mu skrivnostni francoski založnik Andreas Corelli da ponudbo, ki je ne more zavrniti. V Martinovo življenje posveti luč upanja, hkrati pa na plan pridejo sence pekla, skrite v temnih kotih njegove hiše, in pisatelja potisnejo v napeti vrtinec skrivnostnih umorov. 

5. Carlos Ruiz Zafon: UJETNIK NEBES
Roman govori o življenju Fermina Romera Toresa, preden je začel delati v knjigarni Sempere. Skupaj z Danielom spoznamo zamolčano zgodbo Fermina. Fermin nas s pripovedovanjem zgodbe svojega življenja prestavi v najbolj kruto in nasilno obdobje Francovega režima.  

6. Norma Bale: KARAMEL

Knjiga Karamel je sestavljena iz 3 delov in v vsakem izvemo nekaj o življenju 3 glavnih oseb romana, ki pa so na nenavaden način povezana. Prvi del govori o Iri Monroe, študentki slovenščine, ki občuduje svojo profesorico Tanja in se zaplete v razmerje s starejšim, premožnim moškim (Marko Orel). Drugi del govori o poročeni profesorici, njenem poklicnem življenju in tem, kako se zaplete v afero z Markom. Zadnji del pa govori o pogubnem moškem Marku, o tem kako on gleda na svoje ljubice in varanje žene.
  

Borovničevi mafini

Živjo!

Čas je za nov recept. Pred nekaj dnevi sem poskusila tale recept za borovničeve mafine z okusom pomaranče. Mafini so bili zelo okusni, osvežilni in lahki. 

Za mafine potrebuješ:

- 200 g borovnic

- 2 - 3 pomaranče (cca 2 dcl soka)

- 250 g moke

- 100 g rjavega sladkorja

- 2 kavni žlički pecilnega praška

- 1/2 kavne žličke sode bikarbone

- ščepec soli

- 1 jajce

- 6 jedilnih žlic olja

Pečico segrej na 180°C. 

Ne škropljeno pomarančo operi pod vročo vodo in jo obriši do suhega. Nastrgaj lupinico za 1/2 jedilne žlice, nato iz vseh pomaranč iztisni sok. V posodi premešaj moko, sladkor, pecilni prašek, sodo bikarbono in ščepec soli. V drugi posodi zmešaj jajce, olje in  pomarančno lupinico. Skozi gosto cedilo precedi 2 dcl pomarančnega soka in ga prilij jajčni masi. Vse skupaj dodaj mešanici moke in premešaj vse sestavine, da se navlažijo. Po potrebi primešaj še nekoliko pomarančnega soka, testo pa mora ostati rahlo trdo. Primešaj še borovnice. 

S testom napolni vdolbinice do 3/4 in mafine daj peč za 30 min, da postanejo zlato rjavi. Vzemi jih iz pečice in pusti 5 min počivati, nato jih vzemi iz modela in po želji posipaj s sladkorjem v prahu.

 
Dober tek!

Portorož

Živjo!

V sredini julija sem se s prijateljico odpravila na počitnice na slovensko Obalo. Teh 5 dni morja in brezskrbnih dni posedanja v lokalih in ležanja na plaži, je še kako prišel prav, da sva se obe spočili po napornem izpitnem obdobju. Čeprav vreme ni bilo idealno za poležavanje na plaži, saj je deževalo kar 3 dni, je že sprememba okolja bila dovolj, da sem si napolnila baterije, prebrala knjigo in uživala v delanju nič. Prilepila bom nekaj slik, ki so nastale na tem kratkem dopustu. 

Prvi dan sva se odpravili v luko in našli svojo sanjsko ladjo. 

Ne gre brez slike Hotela Palace.

Večino juter sva začeli s smothijem ali  zelenim sokom iz Kravarne Cacao.

Končno je prišel tudi sončen in vroč dan za poležavanje na plaži

Na poti v Piran sva bili priča polni luni in čudovitemu sončnemu zahodu.

  

Piran v daljavi.

  Še zadnji pogled na morje ob odhodu domov.